Razumevanje Cushingovega sindroma

Poznavanje patofiziologije Cushingovega sindroma vam pomaga razumeti, kakšne spremembe lahko pričakujete pri pacientu s Cushingovim sindromom.

V tem razdelku bomo ponovili vzroke in klinične znake Cushingovega sindroma, da boste lažje prepoznali svoj naslednji primer.

Kaj je Cushingov sindrom?

Cushingov sindrom je izraz, ki se uporablja za opis kombinacije kliničnih in biokemičnih odstopanj, ki nastanejo kot posledica kronične izpostavljenosti prekomerni količini glukokortikoidov.

Hiperkortizolizem je izraz, ki se uporablja za prekomerno glukokortikoidno aktivnosti zaradi kortizola.

Kateri so različni tipi?

Cushingov sindrom se lahko pojavi naravno ( spontan) ali pa je iatrogen.

  • Pri  Cushingu, ki se pojavi naravno, nadledvična žleza kronično prekomerno proizvaja glukokortikoide (pretežno kortizol).
  • Iatrogeni Cushing pa je posledica kroničnega dajanja eksogenih glukokortikoidov.Iatrogeni Cushing je posledica kronične administracije eksogenih glukokortikoidov.

Kako se kortizol proizvaja?

Kortizol se proizvaja v coni fasciculati in v coni reticularis skorje nadledvične žleze. Pri normalnem psu je sproščanje kortizola stimulirano z adrenokortikotropnim hormonom (ACTH), ki se sprošča iz anteriornega dela hipofize. Sproščanje ACTH regulira sproščevalni hormon kortikotropina (CRH), ki se sprošča iz hipotalamusa.

Kortizol z negativno povratno zvezo na anteriorni del hipofize tudi zmanjša produkcijo ACTH in poskrbi, da plazemski nivo kortizola ostane uravnan. . 

Naravna Cushingova bolezen

Strokovnjaki priporočajo kategorizacijo naravnega Cushingovega sindroma v dva razreda. Ti temeljijo na tem, ali je vzrok odvisen ali neodvisen od proizvodnje ACTH (ESVE, 2021).

V teh dveh razredih prepoznamo najpogostejše vzroke:

ACTH-odvisen Cushingov sindrom

Večina spontanih primerov Cushingovega sindroma (80-85%) je posledica hipersekrecije ACTH iz lezije v hipofizi (ponavadi neoplazija hipofize ali hiperplazija). 

To vodi v bilateralno adrenalno hiperplazijo in povišano koncentracijo glukokortikoidov v krvi. Povišana aktivnost glukokortikoidov zaradi kortizola je znana kot hiperkortizolizem, zato je ta oblika Cushingovega sindroma poimenovana kot hipofizno-odvisen hiperkortizolizem (PDH).

Psi s PDH nimajo delujočega mehanizma normalne negativne povratne zanke, ki prepreči previsoko koncentracijo cirkulirajočega kortizola. To je prikazano v Shemi 1.

Redkejše oblike od ACTH odvisnega hiperkortizolizma

  • Ektopični ACTH kjer presežek  ACTH nastane na mestu, ki je stran od hipofize
  • "Sub diagnostični« Cushingov sindrom (kjer so prisotni klinični znaki Cushingovega sindroma in se pokaže prekomerna sekrecija ACTH, a posledičnega očitnega dviga kortizola ni mogoče dokazati)

Figure 1

ACTH - neodvisen Cushingov sindrom

15-20% primerov naravno povzročenega Cushingovega sindroma je posledica hiperkortizolizma zaradi neuravnane sekrecije kortizola iz skorje nadledvične žleze, kar je ponavadi povezano z adrenalno neoplazijo. To je bolj poznano kot adrenalno odvisen hiperkortizolizem (ADH).

Povišana serumska koncentracija kortizola rezultira v supresiji sekrecije ACTH iz hipofize in posledični atrofiji ne-tumoroznega adrenokortikalnega tkiva. To je prikazano v Shemi 2.

Redkejše oblike od ACTH neodvisnega hiperkortizolizma:

  • Nenormalno ekspresijo edrenalnih receptorjev (vključno s hiperkortizolizmom povzročenim s hrano)
  • Sub diagnostični Cushingov sindrom pri katerem so klinični simptomi Cushingovega sindroma vidni zaradi sekrecije ne-kortizolnega hormona z glukokortikoidno aktivnostjo iz adrenalnega tumorja

Figure 2

S Cushingom videvamo pse vseh oblik in velikosti. 

Pomislite na vse primere Cushinga s katerimi ste imeli opravka ali ste o njih brali: Ali so kakšne pasme, ki se zdijo bolj pogosto prizadete? Kaj je povprečna starost pri diagnozi? Je Cushing bolj pogost pri samcih ali samicah?

Najboljši namig

Veliki psi radi pokažejo en klinični znak in to izrazito, medtem ko imajo majhni psi več kliničnih znakov

Starost

PHD je ponavadi diagnosticiran pri srednje-starih do starejših psih (povprečna starosti 7 - 9 let), medtem ko je ADH opazen najbolj pogosto pri starejših psih (povprečna starost 11-12 let)

Pasma

Cushingov sindrom se lahko pojavi pri veliko pasmah, a se zdi, da imajo kodri, jazbečarji in majhni terierji (npr. Yorkshirski terier, Jack russell Terier in Staffordshirski bulterier) večje tveganje za razvoj PDH.

Spol

Ni očitne razlike v razmerju spolov za PDH. Vendar pa samice bolj verjetno razvijejo ADH. 

Kateri so klinični znaki Cushingovega sindroma pri psih?

Klinične znake Cushingovega sindroma se lahko kategorizira glede na to kako pogosto se jih identificira ob prvem sprejemu pacienta v ambulanto (Behrend et al (2013) 

Pogosti simptomi:

  • Polidipsija (povečana žeja)
  • Poliurija (povečana pogostost uriniranja)
  • Polifagija (povečan apetit)
  • Sopenje
  • Abdominalna distenzija (drugače znana kot ‘pot belly’ in se lahko zamenja za pridobljeno telesno težo ali za retencijo tekočine)
  • Alopecija (izguba dlake - predvsem vidna na boku in okončinah). Zapomnite si, da atopični dermatitis/pruritična stanja niso pogosto povezana s tovrstno alopecijo. Povečane vrednosti glukokortikoidov iz skorje nadledvične žleze, kot del tega obolenja, prikrijejo kakršnokoli srbečico
  • Hepatomegalija (povečana jetra)
  • Mišična oslabelost
  • Sistemska hipertenzija (povišan krvni pritisk)

Slika na levi prikazuje tipičen "podganji rep", ki ga lahko opazimo pri alopeciji endokrinega izvora.

MANJ POGOSTI SIMPTOMI

  • Letargija (ali izčrpanost)
  • Hiperpigmentacija
  • Komedoni (‘black heads’)
  • Tanka koža
  • Slabo izraščanje novih dlak (po britju za odvzem krvi ali striženju npr.)
  • Uhajanje urina
  • Inzulinsko rezistenten diabetes mellitus

Slika na levi prikazuje pomanjkanje ponovne rasti dlak nekaj časa po odvzemu krvi.

REDKI SIMPTOMI

  • Tromboembolija (krvni strdek)
  • Ruptura ligamentov
  • Paraliza obraznega živca
  • Pseudomiotonija
  • Testikularna atrofija (samci) / Perzistenten anestrus (samice)

Slika na levi prikazuje psa s psevdomiotonijo.

© Carlos Melian

© Carlos Melian

keyboard_arrow_up